Deneshniot den - 21-vi Septemvri - e navistina bogat, shtom stanuva zbor za istorijata na svetskata voena avijacija...
Na deneshen den - 21-vi Septemvri - vo 1942-ta godina, za prv pat poleta i uspeshno go izvede svojot prv proben let - modelot XB-29 - prototipot na B-29 "Superfortress", najgolemiot, najtezhok, najsovremen i najmokjen strateshki bombardet na svetot - za periodot na Vtorata Svetska Vojna i prvite godini po nea...so svojot maksimalen dolet od ramno 9000-di km, maksimalna brzina od 575-et km/h, i maksimalna nosivost od nad 9-et tona vooruzhuvanje - beshe i ostana oddaleku nenadminata strateshka bombarderska mashina za vreme na Vtorata Svetska Vojna (osobeno nejziniot podocnezhen, zavrshen period)...na 6-ti i 9-ti Avgust 1945-ta godina, so nuklearnite udari vrz Hiroshima i Nagasaki - stana prviot svetski voen vozduhoplov koj dejstvuval so atomsko vooruzhuvanje - i zasega edinstveniot, koj toa go napravil vo realni, voeni uslovi...
Na deneshen den - 21-vi Septemvri - vo 1961-ta godina, za prv pat uspeshno izvrshi poletuvanje i kratko hoveriranje - modelot YCH-1B - prototipot na legendarniot transporten voen helikopter CH-47 "Chinook"...so operativna sluzhba od 1962-ra, a koja uspeshno trae den-denes, so nad 1200-ta proizvedeni primeroci i izvoz vo nad 20-settina zemji, istiot, prodolzhuva da bide smetan za najdobar Zapaden "tezhok" voeno-transporten helikopter, iako vo megjuvreme istiot go prepushti primatot na "najmokjen" vo svojata klasa - na druga mashina...seushte se bara, seushte se proizveduva i so obemni modernizacii, planirano e da sluzhi ushte dolgo - shto e dokaz za uspeshnosta na negoviot koncept i kvalitetot na negovite performansi...
Na deneshen den - 21-vi Septemvri - vo 1964-ta godina - za prv pat uspeshno poleta modelot XB-70A - prviot prototip na ona shto trebashe da se nareche B-70 "Valkiriye" - planiraniot novo-generaciski super-sonichen strateshki bombarder...so proekcija za brzina od nad 3-ri Maha (preku 3 200 km/h), plafon od nad 77-dum iljadi stapki (nad 23 500 m), i super-sonichen krstosuvachki rezhim (postojan let so nadzvuchna brzina bez upotreba na forsazh) - istiot trebashe da bide vistinska tehnichka revolucija...na krajot - se pokazha kako finansiska katastrofa (najskapo razvojno fijasko vo voeno-industriskata istorija na SAD - do Vietnamskata Vojna) i kako potpolno konceptualno promashuvanje...ona shto shodno negoviot inicijalen dizajn kon krajot na '50-settite trebashe da bide "Nauchna Fantastika" - samo polovina decenija podocna, odnosno vekje do sredinata na '60-tite - beshe vekje sosema nadminat i zastaren koncept - na koj uspeshno mozheshe da mu se parira so togashnite novi super-brzi lovci-presretnuvachi i najnovi raketni PVO sistemi so golem dostrel i golem plafon - a chij razvoj, potencijalniot "neprijatel br. 1" - Sovetskiot Sojuz - sosema uspeshno go zavrshi vo tie godini, i toa, kako shto deneska znaeme od vekje objavenite togashni tajni dokumenti - za fragment od samo edna sedumnaestina od vkupnite troshoci koi SAD gi izdvoija vo ovoj proekt (togash, istiot chineshe ramno edna ipol milijarda togashni Amerikanski Dolari - shto shodno sovremenite standardi za razvojni troshoci e smeshna suma - no toa ne beshe taka kon krajot na '50-settite i pochetokot na '60-settite, koga istata navedena suma beshe zaprepastuvachka cifra shodno togashnite standardi i dotogash nevideno i nechueno skap razvoen troshok)...malku e poznato - deka vekje vo vremeto koga za prvpat poleta - celokupniot proekt vekje beshe definitivno odkazhan - no se dozvoli so vakvi test-letovi kako bi se ispitale nekoi novi razvojni tehnologii...
Na današnji dan, 2. oktobra 1980. godine, pre tačno 35 godina, otpočela je serijska proizvodnja Yuga.
Prvi primerak Yuga ručno je napravljen i 2. oktobra 1978. godine poklonjen predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu prilikom njegove posete Kragujevcu.
На денешен ден во 1957 година бил лансиран првиот сателит Спутник 1. Тој емитувал радио сигнали уште дваесет и два дена додека не се потрошила батеријата, а изгорел кога навлегол во погустите слоеви на атмосферата на 4 јануари 1958. Интересно, повеќе луѓе кој мислелњ дека го виделе сателитот всушност ја виделе ракетата носач која исто така влегла на орбита.
Na deneshen den, 6-ti Oktomvri, vo 1977-ta godina - vo pretpladnevnite chasovi, na voeniot aerodrom "Zhukovski" (vo sklop na Letachkiot Istrazhuvahki Centar "Gromov") - vo gradcheto Ramenskoje vo Moskovskata Oblast - pod "dirigentskata palka" na "maestro" General-Major D-r. Aleksandar Vasiljevich Fedotov, Heroj na Sovetskiot Sojuz i Zasluzhen Avijatichar na SSSR, kako i voopshto, eden od najlegendarnite i najiskusni test-piloti vo sevkupnata istorija na sovremenata voena avijacija - za prvpat, uspeshno poleta vo svojot prv proben test-let, prototipot (so seriska oznaka 9-01) na onoj model na nov sovremen lovec, koj togash - seushte beshe zaveden pod svojata razvojna dezignacija - "Izdeliye-9.12"...
Po uspeshniot razvoj i pochetokot na negovoto serisko proizvodstvo i primopredavanje, pri negovata operacionalizacija kon krajot na mesec Juli, 1983-ta godina - go dobi i svoeto legendarno ime pod koe e poznat deneska shirum svetot - Mikoyan-Gurevich MiG-29...
So nad 1600-tini proizvedeni primeroci, kako i izvoz vo nad 20-settina zemji (vo koi, vo najgolemiot del - seushte operativno sluzhbuva den-denes) - pokraj Amerikanskiot F-16-set i Francuskiot Mirage-2000 - stana eden od trite najpopularni "lesni" lovci na sovremenata 4-ta voeno-vozduhoplovna tehnichko-tehnoloshka generacija...
На денешен ден 1973 година, со заедничкиот напад на Египет и Сирија врз изреалските позиции на источниот брег на Суец и на Голанската висорамнина изби „Јом Кипур“ војната, четврта по судирот на Израел со Арапите. Војната заврши на 22 октомври со резолуција на Советот за безбедност при Обединетите нации.
Neka e chestit i vekovit deneshniot den i neka e za mnogu godini ovoj datum - eden od najsvetlite vo sevkupnata istorija na Makedonskiot narod i Makedonskata zemja...den, koga po rechisi mileniumsko robstvo - verojatno najdobrata generacija na Makedonci koja nekogash se izrodila - stana hrabro vo krvava borba za konechno osloboduvanje na svojata, so krv natopena niz vekovite - izmachena tatkovina...
Izrazuvajkji im najgolema blagodarnost na site nashi hrabri uchesnici vo taa machna, no sveta vojna - so nasolzeni ochi, pagjam na kolena, i do zemja se poklonuvam pred svetliot spomen na site onie heroi na nashiot narod, a koi vo taa krvava borba - junachki i nesebichno ja prinesoa najsvetata i najgolema zhrtva koja eden iskonski patriot mozhe da ja prinese pred oltarot na tatkovinskata sloboda - svojot sopstven zhivot...so toa - tie ostanaa zasekogash nepokorni i nepobedlivi vo vechnosta - a site nie, zasekogash ostanuvame nivni vechni dolzhnici...